
ko si v prostoru
ki nikomur in ničemur ne pripada
jadraš brez jader
v popolnost praznine
v mehkobo žolce
polziš skozi barve
ki menjavajo vonje
zvoki so čudnih oblik
in ko se drsaš po njih
smeh zvonko odzvanja
v razpoko dneva
"zvoki so čudnih oblik
in ko se drsaš po njih
smeh zvonko odzvanja
med razpoko dneva"
Sjajno!
Lepa!
Spominja me na tisti posebni zamaknjeni občutek, ko gledam skozi okno in se mehko zamislim.
Pozor, škrat _
Ko si v prostoru
ki nikomur in ničemur ne pripada
In pa tol
Zvok odzvanja med "razpoko dneva"?
Si mislila tako:
zvoki so čudnih oblik
in ko se drsaš po njih
smeh zvonko odzvanja
v razpoko dneva/ v razpoki dneva
Med razpoko je težko biti. Ali glas v njej je ali pa vanjo gre ...
Lp L
Oboje popravljeno, hvala za natančno branje, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!