
Sebičniki, ja. Po eni strani nebodigatreba. Po drugi strani ohranjevalci preživetja.
Zvesti zasledovalci. Moj je kar velik, večji kot bi si želela ali bila pripravljena priznati.
Maša, ugotavljam, da le s "poštenostjo uma," (kar zahteva nenavezanost na čute),
lahko brez sprenevedanj opazujem svoje slabosti iz razdalje, kot analizo svojih
sanj, in da objektivno, (za kar moram biti zunaj afektov),
sprejemam lastne neprijetne pomanjkljivosti
kot poredne otroke, ki jih imam
kljub temu rad...
Hvala za
dotik.
Pomenljiva primerjava naših slabosti s porednim otrokom, ki ga ima starš vseeno rad.
Si pišem za uho.
Priporočam v branje "Pripovedke iz davnine" od Ivane Brlić Mažuranič.
Hrvaško plemkinjo uvrščam ob bok slovitemu Andersenu.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!