Lebdim v vodi
nad mano je modro nebo
čez ptice bežijo oblaki
mene danes k tebi ne bo.

Sem kakor list na vodi
prepuščen vodnemu toku,
na bregu stojijo sivi golobi
ozrem se k njihovem zvoku.

Včasih bi se rad ulegel v potok
zaspal bi v tej mirni tekočini,
razblinil bi se v mavrični obok
kot luč bi me ljudje izklopili.

Ko gre dan mimo se počutim,
kot nek sprevržen lažnivec,
vsak dan se v nov svet zbudim
vsak dan sem svojega življenja gasilec.

Gorim.
Kot plamen se vzpenjam skozi gozd.
Gorim.
V meni se razrašča smrdljiv pragozd,

Rad bi pogasil samega sebe,
ulegel bi se v potok
nad mano bi si želel
neskončno modro nebo.
Mislim, da me prav res
danes k tebi ne bo!

Tomaž Jevšenak