Sanjam, da letim
Hotel sem biti dober,
v nečem, kar preseže povprečnost,
kar preseka vsakdanji tok,
kar pusti sled, ko izgineš.
Hotel sem leteti.
Med oblaki in sanjami,
kjer težnost ne drži več,
tja, kjer je svoboda.
A spoznal sem, da ljudje ne letijo.
Ne iztegnejo kril,
ne pustijo stopalom zapustiti tal.
Roke imajo pretežke za nebo.
Nebo je za tiste,
ki ne poznajo dvomov,
za tiste, ki tečejo z vetrom,
jaz pa sem le človek.
A včasih, ponoči,
ko zvezde skrivaj govorijo,
v sanjah odprem oči.
In takrat letim.
Hotel sem biti dober.
Morda nisem.
A sem vsaj sanjal –
in včasih je to prvi korak.
Vedno bolj spoznavam, da so v meni pustili globoke sledi tudi čisti povprečneži. Morda, kdo ve, morda pa so v sanjah leteli, kot letim tudi jaz.
Zelo lepa pesem!
ko zvezde govorijo, smo med njimi, mi, ki sanjamo nebo ...
Zelo lahkoten in srečen sem, ko letim. Samo v sanjah. Vse mine, ko se zbudim! Spet!
Poznam ta občutek!
Lp, caki
.jpg "Nada")
Tudi Livigstone galeb se je tako podal v višave!
Če ne moreš na nebo,
lahko nebo povabiš k sebi.
Pesem leti visoko, daleč seže njen dober glas. Odlična.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 11. 12. 2024 ob 14:26
- Prebrano 302 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 300.82