Rezgéta kakor žrebec brez jermenov —

zanka samo na vratu in jeziku.

Nihčé ne sliši njegovega rezgéta  —

še sam občasno ogluši

pri lučanju besedja ob zidovje

njenih dveri v grenjavi in trohnobi.

Grenkoba preplavi,

nékdaj,

s strastjo posejáno pokrajíno.

Nikakor ne moreta povezati brvi —

sili venomer v napačno smer —

ob cefranju švigajo ivéri

po vseh špagah, v vodo in po zraku.

Bolečina išče blatno pot iz makadama,

k tulpam in narcisam,

k poljem

vseh opojev,

vseh pozab

in vseh začetkov.          

Janez Dreu