Jaz in ti
Ko nekdo reče "dom," ti pomisliš na družino – jaz pa na štiri stene.Ko nekdo omeni smeh, ti vidiš rutino – jaz pa le breme. Ko te nekdo vpraša, kaj vidiš v prihodnosti, odgovoriš: "Kariero, družino in vse dosežene uspehe." –
jaz pa prihodnosti sploh ne vidim. Ko te nekdo vpraša, kdaj imaš rojstni dan, takoj pomisliš na veliko zabavo – jaz pa na vse, ki mi lažejo, da mi želijo vse najboljše.Ko greš na sprehod, opazuješ naravo – jaz pa razmišljam o napakah, o koncu, o tem, kako mi ne gre ... Ko nekdo omeni smrt, se prestrašiš–
jaz pa čutim svobodo, olajšanje.A nikoli ne boš vedel, saj name vedno pozabiš. Nikoli te ne zanima, kaj si mislim.Zate bom vedno spadala med šibke.Vendar, ko boš stal ob mojem grobu, se boš spraševal, kaj sem čutila.
A če bi le poslušal, bi vedel, zakaj sem to naredila.
Zanimiva ritmika z začetnimi besedami,
tudi vsebina pove marsikaj.
Pozdrav.
Po moje se tudi kasneje ne bo nič spraševal :) če se ni prej, ali pa je bil naveličan črnogledosti. :)
lpi
Tvoje besede izražajo globoko čustveno bolečino in osamljenost.
Upam, da je to zgolj za potrebe pesniškega izražanja.
Vse dobro.
pravijo, depresija. prihodnost je itak izmišljotina švicarskih urarjev. vseeno, ne nehaj verjet v sončno stran sebe.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kari
- 09. 12. 2024 ob 14:59
- Prebrano 262 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47.89