
Vstop v tišino in raztrga
se opna, napeta čez
bujne barve, sočasno spočete z
rojstvom, da obogatijo
življenje dvonoge živali,
ki razdaja utrip, iz sebstva
neomadeževan,
in ko prekrije ga sivina
jalove megle, potem zasliši se
ščebet ptic, ko dvigne se
do oči ta skrita substanca telesa,
kako priplazi se navkreber kot
opojna bistrost tople krvi
in raztrosi črne pege obraza
po travniku, ki zdaj so
semena plodne prsti,
zdaj so večerna svetloba.
Iz sivine v večerno svetlobo - tišina.
Čestitke!
Svitanje najavlja zoro,
somrak pa vstop v
tišino noči.
Všeč mi je vsebina pesmi, zdi pa se mi napisana preveč v eni sapi: morda bi lahko kje naredil piko in se izognil številnim zaimkom ter tako tudi izostril posamezne koščke pesmi?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Luka Višnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!