
Nekoč živel je škrat,
tak majhen in brkat,
v gozdu dom imel,
se z mislimi je grel.
Peljal ljudi je v svet,
ves pravljičen in lep,
premogel je zlato,
nevidno za oko.
Poznali so ga vsi,
ko deca so bili,
ti čara ni vzel,
če v mite si verjel.
Še danes on živi,
čarobnost nam deli,
če v njega še verjameš,
otok v sebi ostaneš.
verjetno "otrok v sebi ostaneš"
Ljubka pesmica
lovrenka
Hvala za komentar.Všeč mi je, da jo imaš za ljubko.
Ljubka pesmica.
Domišljija je res lahko zlato.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Selena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!