Nihče ne verjame
kdo nas bo zbudil
ko se svet skrije v molk
in v bučanju valov
ostajajo samo vprašanja
vse se enkrat umiri
šepet tišine
se razteza med drevesi
preteklosti se spominja samo zemlja
ki ji je reka prerezala nedra
val ni več val
temveč bitka geometrij tišine
prelivanje vode
ki je narasla od solza množic
množice se razkropijo
reka odteče
ostane le blato
pa še to se sčasoma posuši
njegovi vzorci motrijo svet
ki razpada na vogale
le kdo si je izmislil
da morajo biti vsi bregovi očiščeni
in da se morajo kamni
svetiti kot kristal
da ima reka spomin
je samo človeško podtikanje
Kdo nas bo zbudil, kdo se bo zbudil - večna vprašanja.....
Pesem mi je zelo všeč, morda bi le zamenjala insinuacijo s kako bolj slovensko besedo ... kaj meniš?
Lp, Ana
Čestitke k pesmi o naravi in človeku,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 08. 12. 2024 ob 16:07
- Prebrano 421 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.8