
Zadnjo kapljo razuma si požrl in se nasmehnil v prisiljeni sreči.
Požrešnost v meni zbuja zver,
bežiš a ne veš kam.
Čekani praznih obljub glodajo lobanjo,
ki je že zdavnaj prazna.
Po cesti me vodi sij padlih angelov,
kateri kričijo pesem trpečih in izgubljenih duš.
V tebi sem našla kanček morja in zrak z vonjem morske soli.
Po ranah si jo posipam,
da občutim življenje in ponovno zadiham.
Pesem se vsede v bralčevo obzorje, se ga dotakne, kot tvoj sij angelov, ki te vodi ....
Morda bi dal drugačen naslov in izpustil zadnje tri besede.
Lp, Caki
Če smem ...
Morda pa bi ravno zadnje tri besede bile naslov?
Pojasnilo:
Sol na rani > pekoč občutek > zavedanje življenja > ponovno zadihati
Tako nekako ... ?
Hvala za predloge Maša !
Nekako sem slaba z naslovi, od vedno ;P
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: mejremameri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!