
noge so zatekle
koža napeta
morda razpoka kot češnje po obilnem deževju
in se izcediš v lužo kemikalij
na podplatih se izriše nasmeh
ki ga poneseš v svet
a nihče ne bo vedel
ker niče ne ve
dokler ne gleda s tal
in vsak sunek bolečine
izkrivi ustnice
za lahkotnost bližine
Draga Nada, nevidno razčlovečen, ker ko se smeješ, se ves svet smeje s teboj.
Hvala ti,
lpi
Draga Poetesa, vse dobro, Majda.
Draga Majda, ja, daljša, dolga, predolga in je tako, da se svet rad smeje z nami, pa mu dajemo nasmehe in ker ima vsakdo raje lepoto, grdost skrivamo.
Hvala!
pi
Ne vemo, dokler ne gledamo s tal.
Ta del se me še posebej dotakne, v smislu: dokler ne obuješ tujih čevljev, ne moreš vedeti, po kakšni poti gredo.
Iznad bolečine se še lahko dvigne nasmeh - pesem je upanje ... čestitke,
lp, Ana
Čestitam k podčrtanki, Irena! Ajoj, koliko butar bi ti imela. če bi bile te črtice take vejice z drevja! Hehe, a sem trapasta ...
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!