Živjo

Zanimivo pesem  zaključiš z zelo  zanimivim pomislekom,
o katerem ljudje sicer premalo razmišljajo.

ki dotičnemu prinese mir

ali mir v kaosu obstane,

ko se veter umiri?

V  bistvu je resnični mir dosegljiv 

pred  smrtjo,
pod pogojem, da se "vihar" misli umiri.

Dosti več si povedala z enim vprašanjem,
kakor nekateri s super dolgimi pesnitvami,
npr. Krst pri Savici.

Lp  RA.j.

RAjko, hvala za ta odziv in za odgovor na pesem. Sva istih misli. 

Lp, E. 

Tudi mene se je dotaknila, morda le:

Je zemlja tista,

ki dotičnemu prinese mir (morda zamenjati kar z osebno obliko: ki mi prinese mir ...),

premisli,

lp, Ana

Ana zdravo! 

Mislim, da bi osebna oblika poskrbela za to, da je pesem lepše berljiva, jaz osebno imam pa rajši, da se malo spotakne. 

Sta mi pa obe opciji precej všeč.

Lp

April

Mogoče ni toliko težava v osebi, ta dotični zmoti - lahko bi bilo celo samo: ki prinese mir,

lp, Ana

meni zveni precej dobro, če bi namesto dotičnemu

bil kar popotniku

prvič, nakazuje nemir, ker popotniki so nemirni ljudje
drugič, ne ožigosaš sebe

tretjič, je  nekako neopredeljeno in nihče ne bo užaljen