
Moja mama ima hribček na dlani.
V tisti grudi so zbite vse trdote
in ji ne dovolijo več pahljačasto razpreti rok.
Ko gre po stopnicah,
jo stiska pri srcu in hlepi po vdihu.
Moja mama bere stranske učinke zdravil,
ki ji jih predpisuje zdravnica.
Drugega za drugim odkriva pri sebi.
Dela si sezname. Tehta težo posledic.
Tudi mene stiska, v želodcu.
Dobim tablete in jih ne začnem jemati takoj,
šele ko se bolečina stopnjuje.
Več desetletij nazaj sem se
od stare matere naučila,
da je starost žalost.
Ampak ne vem, kdaj se začne:
že pri mojih letih ali šele pri maminih?
O tem govorim s svojo hčerko.
Med srkanjem čaja iz družinskih skodelic mi pravi:
Jaz sem že zdaj takšna.
Pesem je iz moje nove zbirke zaTišje (tam sicer nima naslova).
Spomnila sem se, da bi bilo lepo, če objavim kakšno pesem, ne le povabilo na predstavitev: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/183463/ana_porenta_zatisje_-_predstavitev_zbirke
Pa smo ga dobili,
Miklavževo darilo od urednice,
praznično pozdravljena.
Pesem je zgovorna in dokaj znana,
ker pač živimo v istem svetu,
ki je vseeno poln odtenkov.
Ti pojavi, katere opisuješ,
nas tako ali drugače navajajo k razmisleku
o svojem ravnanju glede perečih zadev telesnega ravnovesja.
Hčerka je najbrž želela poudariti, da si pozabila dati sladkor v čaj ;-)
Zakaj neki bi oseba v cvetu mlaosti še lahko bila žalostna?!
Da ne bom samo Olgo lektoriral, naj opozorim na tipkarsko napako skranjem srkanjem .
Glede zdravil pa bom dodal moje spoznanje:
vsakič ko človek poseže po neki tabletki, pravzaprav
proda nekaj svoje "suverenosti" farmacijski srenji,
spodkoplje del svoje samozavesti in naredi sebe
šibkejšega.
Nasprotje tega pa pomeni. Vsakič ko z močjo svoje volje
malo potrpimo, denimo, ob glavoboulu,
namesto hipnem poseganju po lekadolu ali aspirinu, pa se naša samozavest in notranja
moč okrepi in s tem sposobnost premagovanja bolečine
na naravni način - z močjo volje.
Upam, da nisem preveč dolgovezil, zato naj bo zaključek primerno krajši
S R E Č N O v prazničnem času vsem iz tvojega kroga ljudi
Rajko
ps: zbirko pa si bom tudi z veseljem prebral
O staranju nisem vedel ničesar, razen da sem starostnike opazoval,
zdaj ko imam dve sedmici na plečih in nekaj vzporednih tegob,
pa sem vendar hvaležen ker me ustvarjalna vitalnost ne
zapušča, tako rekoč rastem v spoznavanju,
kar je res enkratno. Ne bojim se odhoda,
saj prihajam in odhajam že tisočletja,
tudi to sem odkril, da iz razbitih
koščkov svojih početij
sestavljam vse
boljšega
SEBE.
Rajko, hvala za odpravo napake. No, pesem temelji na avtobiografskem, je pa vseeno kaj dodano / odzvzeto (zaradi njenega učinka, da bi morda postala bolj univerzalna ;)
Svit, odlični so tvoji uvidi, hvala zanje,
obema pa hvala za branje,
lp, Ana
Če bi lahko, bi z veseljem prišla na predstavitev 11. decembra.
Tako pa zazanimanjem prebiram zelo unikatno pesem, ki skozi starostne spremembe in podporo zdravil opiše tri generacije. Veliko se lahko razmišlja o tem, o različnih časih in sodobni medicini ter farmaciji. Če prav premislimo, se vedno odločamo sami ... Nihče nas ne sili. Enako je pri hrani ... Je pa zlata vreden ODKRIT nasvet STROKOVNJAKA.
Še bolj pa so pomembni pogovori med domačimi ljudmi ter premislek o izkušnjah ...
Hvala za branje in komentar, Nada. Če šteješ še staro mamo, smo štiri generacije žensk ;)
Bom objavila še kakšno pesem iz zbirke zaTišje na Pesem si ...
lp, Ana
O, kako je dragocena taka ženska družinska linija in možnost srkanja čaja iz družinskih skodelic. Občudujem kako lepo je v pesmi to podano.
Ronja, hvala za branje in lep komentar,
lp, Ana
Ana, čestitke za novo zbirko in za domiselno srkanje čaja iz družinskih skodelic, le-te zapeljejo bralca na pot premišljevanja, tudi o minevanju, ki pa naj poteka počasi, zelo počasi, do novega začetka.
Lp, Caki
Caki, hvala za branje in ker si srknil z nami iz te skodelice minevanja ...
lp, Ana
Ja, v tej pesmi se najde marsikdo - tudi jaz (razen vrstic s hčerko, ki je nimam).
Sinovi so čisto drugačni. Tudi očetje.
LP, mcv
Hvala za branje in komentar, modricvet,
lp, Ana
Zelo se veselim branja tudi ostalih pesmi v zbirki.
LP, mcv
V zadnjem delu pesmi, ki prinaša nepričakovan obrat, smo soočeni z dejstvom - starost ni določena (zgolj) kronološko, ampak je prej stanje dojemanja, duha.
Pesem, ki nam na preprost način odkriva večno resnico, čestitke!
LP, Lidija
Hvala, Lidija, tudi za tvoj komentar,
lp, Ana
ženska linija: stara mama, mama, hči, vnukinja vse so soočene z bolečino minevanja. Krasna, vseobsežna pesem, povedan z jezikom vsakdanjosti.
Čestitam za zbirko
lovrenka
Lovrenka, hvala za branje pesmi, komentar in čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!