
Vsak golobradi vajenec
na praksi duhamorni,
ko se konča izmena, gre
domov po eni nogi.
In delavka, zgarana vsa,
ko bliža se pokoju,
odšteva srečna dan na dan,
kdaj konec bo že boju.
Bolan hudo tri tedne že
ždi v posteljo pogreznjen
star mož in vabi smrt, da le
minila bi bolezen.
Globoka, resnična. Meni se zdi odlična.
Pesem mi daje misliti o minljivosti in njeni drugi, pozitivni plati:
Čakati ...
... in končno dočakati.
Ko se minute, izmene in dnevi vlečejo, leta pa kar bežijo.
Potem mimo pride Čas, potrka ob podboj, čakajoči pa si oddahne in vzklikne: "Čas je!" .
Tudi mene je prepričala s tem realističnim pristopom - mogoče še dve vejici:
Vsak golobradi vajenec
na praksi duhamorni,
ko se konča, izmena gre
domov po eni nogi.
In delavka, zgarana vsa,
ko bliža se pokoju,
odšteva srečna dan na dan,
kdaj konec bo že boju.
hvala za opombo, drugo kitico popravil, prvo pa sem naredil tako:
Vsak golobradi vajenec
na praksi duhamorni,
ko se konča izmena, gre
domov po eni nogi.
namreč, samo on, vajenec gre domov vesel, ne cela izmena
Čestitke k različnim koncem ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!