tega dopoldneva pred belo hišo
kapljajo iz megle čudna mlečno testena bitja
tega zamaknjenega dopoldneva v mlečno belino
kimajoča tla prišlekom spodmikajo oporo
da ne prepoznajo miru prašnih vek
v zapuščeni beli hiši
sestopajočih v ognjeno kuto
prižgane sveče nad prhkim tlem
navzgor bi ogenj dogorel
tja za dimnimi obročki
potem pa še pred prvim sončnim žarkom
sramotno strmoglavi
tega naspalega, v jesen prežečega dopoldneva
v pepelu za vedno ostajajo
njihovi nespremenjeni obrazi.

Maya mavrična popotnica