Cirkusant
v sladu
marelične na slini
trgam škrlatno s kože
in se zavijam
v svilnato zeleno
orošenih zrkel
brez droga za ravnovesje
se kotalim v mehurčku
izgubljenega časa
z glasovi tujimi
in posvojenimi
žongliram
po prostorjih
razpuščenih noči
brez povodca
od bele
do rožnate
valovim skozi
obroče strahov
v odprta
žrela bližjih
s prgiščem
zvezd v utripu
srca
Cirkuška solza
kjer domuje skrb
in srce ni zlomljeno
Veliko sposobnosti potrebujemo, da ekvilibrirano hodimo skozi življenje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 04. 12. 2024 ob 21:28
- Prebrano 265 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 60.99