Na mostu
voda požira vrhnjo plast peska
kjer so stopinje ostale kot drobni vzorci
ki rišejo pentlje spominov
(svetlobne lise
plešejo po listih praproti)
bleščanje sonca na vodi
sekajo pljuski
njihovo bučanje je kakor bitka
med včeraj in danes
med tišino in hrupom
(motriš obzorje)
neprebavljen odmev preteklega dne
se ziblje v glavi
kakor mrtva trava
ki jo nosi tok
(molk gozda za tvojim hrbtom
neznana steza pred teboj)
kdo si tu
kjer narava ne potrebuje vprašanj
le kamenček?
vzdih vetra?
odlušček časa?
prebujanje je znamenje
da slediš enemu valu
dokler te ne odnese
čez obrežje misli
v brezčasno globino
Lepo opisani trenutki v slikah.
.jpg "Nada")
Skozi pesem začutimo neznatnost človeka in mogočnost narave.
Most je tudi simbol prehajanja, in v tej pesmi se to izrazito čuti ... čestitke,
lp, Ana
Draga Alenka, tvoja poezija, tako subtilna, obrnjena vase in v naravo, katero očitno dojemaš z vsemi možnimi čutili, me enostavno "sezuje" in ostanem brez besed.
Čestitke in vse dobro ti želim!
Marija
kdo si tu
kjer narava ne potrebuje vprašanj
le kamenček?
vzdih vetra?
odlušček časa?
Ana, hvala, prijeten prehod v zimo ti želim.
Marija, hvala, me zelo veseli, da ti je všeč.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 04. 12. 2024 ob 20:45
- Prebrano 438 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.32