
zaobjeti prostor
pohištvo
zidan štedilnik
prisluhniti žebranju zidov
zanetiti ogenj
si ogreti premrle prste
seči na polico
vzeti album
zazreti se v otroka
čez kolena poravnano oblekico
zlati kitki
pentljo
odmisliti bolečino
trepetave roke
glavo
ki odkimava
z lic odstreti
moker lesket
Dokaj stara pesem, ki se vedno znova trudi, povedati ravno to.
Večkrat dodelana, menda v vseh letih 2x objavljena in potem izbrisana.
Imam dober občutek, da je zdaj, to.
Morda bi naslov spremenila v Vrnitev ali tudi ne? Tudi Večerna se mi zdi dober.
Vesela bom mnenja, ovrednotenja (ne z oceno), ampak mnenjem. Vesela bom tudi ali predvsem kritike. Obenem ne obljubim, da jo bom upoštevala. Pesem je le moja in globoko začutenja.
Posebno bom vesela postanka urednice ali urednika ob njej.
Že vnaprej hvala!
Lp, Lea
Mogoče bi pa vseeno dala naslov - vračanje ( mislim, z mislimi se kar naprej in vedno znova vračamo nazaj - v otroštvo, v preteklost ...)
Saj ne da Večerna ni lepo, je pa po drugi strani tako nekaj dokončnega, kot bi rekel: Samo še to se spomnim, potem pa odidem.
No, tako čutim jaz, ni pa nujno, da vsakdo razmišlja tako.
Pesem je pa lepa, se dotakne.
Lp, Marija
Zelo lepa pesem, ti kar naslika prizorčke pred oči. Globoka!
Glede naslova sem mnenja, da sta oba predlagana zelo dobra. Vsak vodi nekako v svojo smer. Stvar odločitve v kaj sama želiš bralca potegniti, na kaj ga usmeriti.
Jaz sem za Vračanje.
Ali Ponatis.
Zelo čutna! Odlična je.
In solzica na ličku. Draguljček.
Lea,
prijetno kapljanje besed se je steklo v to pesem.
Lep pozdrav, Dejan
Hvala vsem!
Mislim, da bom res naslov spremenila v Vračanje. Se strinjam z vsemi komentarji. Vendar bo le bolje Vračanje, tudi zato kar si napisala ti Marija.
Se vrnem kasneje, me čaka še nekaj opravkov.
Lea
Lepo "Večerno vračanje", ki ga skoraj kruto prekineta zadnji dve kitici. A najbrž morata biti, ker sta ti dragi? Jaz bi namesto njiju kar zaključil z: "in ostati" ali kaj podobnim, ali pa bi na koncu (po vseh kiticah) dodal "in tako ostati". ... ker si tako lepo opisala to vračanje v zakladnico ljubih spominov. Moje mnenje, drugače pa tudi tako lepo zveni.
Čestitke, lp, Caki
Lea, tudi meni se zdi dodelana. Všeč mi je, kako v povsem mirnem večeru (ki je zunaj in znotraj) samo s pogledom lahko preskočiš v drug čas in kako se potem vse zalesketa ... čestitke,
lp, Ana
Marija in Maša, tistega večera mi ni uspelo priti na pesem.si.
Pozneje sem bila spet prepričana, da je napisan naslov pravi. Če bi imela čas, bi vama to napisala.
Zato zdaj še enkrat hvala za pomoč.
Lp, Lea
Caki, vesela in hvaležna sem ti za komentar. Vendar sem za pesem želela, da je več kot spomini. Prav to, da zareže, da me strežnik v sedanjosti, mi je bilo pomembno.
Na tem forumu je že cela zbirka spominov, ki sem jih napisala pod Aninim mentorstvom: Hiša ob potoku. Morda le kdaj ugleda luč sveta.
Še enkrat hvala in lep pozdrav, Lea
Hvala Ana!
Za črtici in za lep komentar.
Natanko tako sem želela pesem napisati. Zato sem se tolikokrat vračala k osnutku, ga spreminjala vse dokler se mi ni zdelo, da je to, to.
Malo negotova sem bila glede naslova, vendar sem se dokaj hitro zavedla, da je pravi.
Hvala in lep pozdrav, Lea
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!