Ko noč ne prinese spanca utrujenim očem,
ko budna v zvezde zrem
in hrepenim..., hrepenim,
pa še sama ne vem, po čem,
takrat v svoje srce pogled potopim.
Tam čakaš me...
V temini noči
prižigaš zvezde zame,
v oblačnem dnevu
tvoje sonce me objame;
ko jočem,
solzo mi obrišeš,
ko otožnost me prevzame,
nasmeh na usta mi narišeš;
ko sem na tleh,
vstati mi pomagaš
in ko obup me stre,
nikoli ne omagaš...

Z menoj si,
vedno v meni,
ljubezen moja.

Mojca Žugman