NEZANESLJIVI NAVDIH
Ja, prav on, na ples me zvabi,
v sladko past upleni,
dih njegov medeni
kres ustvarjanja izvabi.
Ne pomagajo načrti.
Bit ritma nagaja,
glas rime zavaja,
zlepljeni v zmrzal zaprti.
Tu skozi steklo ledeno,
me v sanjah oplaja,
sveti, se razdaja,
glas oblečen je svileno.
Snamem strah iz svoje rame,
takte zlagam krhke,
tja med zloge brhke,
čutim ga, ko me objame.
A pusti me na plesišču,
nekje med koraki,
obstala v navlaki,
sem brez konca na smetišču.
Olga, dober boj si izbojevala, to se dogaja.
Lp, Caki
Hihihi, ja včasih te tudi soplesalec pusti na cedilu. Mogoče je pa to dobro....
Hvala Caki
Lp. Olga
:-)
Dobra ideja.
Nezanesljivec. A uspelo je odplesati tudi brez njega.
Veš Maša, preveč se zanašati na druge je nesmisel. Večinoma moramo poskrbeti sami zase, druge je lepo spoštovati a biti odvisni od nekoga nikoli ni dobro.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 01. 12. 2024 ob 20:16
- Prebrano 215 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 145.5