kje pa sem
v svojih paglavcih?
v možganih?
tudi tam celice vsako sekundo
umirajo do mrtvega
jem da bi živel
živim da bi jedel
po krakanju srak
se oglasijo zvonovi
nekako jih še vedno imam rad
pomirijo me
vse te celice
in če sem pomirjen jaz
so pomirjene tudi rože
zanimivo
ko seciraš mrtvo žabo
z delčkom sebe veš da si nor
ko seciraš živega človeka
bi rad zvedel kar že veš
play along
ali pa poslušaj
presahle vrelce milosti
po krakanju srak
se oglasijo zvonovi
nekako jih še vedno imam rad
pomirijo me
Kje pa si?
Ja, narava čuti marsikaj, tudi nas. Naš mir ali nemir.
Ljudje pa smo si tako zelo podobni. A vseeno, tako zelo drugačni.
Mislim, da si tudi ti tam, ravno nekje vmes.
V vsaki celici ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 01. 12. 2024 ob 07:30
- Prebrano 262 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170.01