
V megleno noč skrivnosto so zavita,
kot skozi čas raztegnjena meglica,
po mlečni cesti zvezdica vodnica,
nikoli do popolnosti odkrita.
Za roko vodi praznik lučk bledica,
v objemu svečk in smrečja, v trak ovita,
v svetlobi žeja sreče je razlita,
dišeč poljub, vonj praznikov, potica.
Da v temi ne zgubi se, da ne pade,
ko sanjam v novo leto je na sledi,
zven zvončkov pesmi praznične so nade.
Voščila, želje iz srca povedi,
dobrota starih dedkov bele brade,
so v iskrice oblečeni pogledi.
Mama mia - kako, tako, ah, ne najdem besede ...e - ja, kot bi jo bogovi sestavili v čast praznikom. Zelo, zelo mi je všeč! Vse dobro, Majda.
Hvala Majda, tvoje besede vedno pogrejejo kot nasmeh, stisk roke in nasmeh.
Lp. Olga
Ooo, res lepa! Pa ne taka na instant praznično pocukrana. Seže globje!
Hvala Ronja, to je bil tudi moj namen, sem vesela da se čuti. Cukra imam že tako preveč ... ;)
Lp. Olga
Potička. Pehtranka! :-)
In bele brade ... znežni puh v krošnjah.
Krasna in čarobna.
Nikoli brala - žeja sreče je razlita - prelepo, vesela sem vsake nove besedne zveze. Lp
v svetlobi žeja sreče je razlita
Hvala Majda, enako jaz, ko berem tvoje čudovite stvaritve.
Lp. Olga
Čestitke k predpraznični tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!