Ugašanje novembra
včasih čutim veter
a ne vem kam piha
včasih sipljem svetlobo
a ne vem komu sije
vsak korak je utrujen korak v nič
vsaka misel obris brez imena –
živim kot telo brez sence
kot molk
ki ga nihče ne sliši
skozi plasti včerajšnjih jazov
se drobim kot kruh
ki ne nasiti nikogar
Ni se ta pesem zdrobila
in je nekoga nahranila!
Hvala!
Drago, Maša, Ronja, me veseli, da ste začutili pesem.
LP, mcv
Posebej se dotaknejo
"plasti včerajšnjih jazov"!
Čestitke,
LpLidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 27. 11. 2024 ob 12:03
- Prebrano 359 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 136.87