
Je vpliv generacijske usedline,
v otroško dušo rane izklesane.
Zdaj v novih mislih izoblikovane,
iz starih senc izstopam bolečine.
Izkušnje skozi čas obdarovane,
iz te poškodovane korenine,
kjer so še vedno vidne odrgnine,
so klice zmag s ponosom obsijane.
Bi seme obrodilo polnost klasa?
Predolgo iz strahu neraziskano,
prebuja zdaj se v pesem prej brez glasa.
Brez takega začetka ne izzvano,
čakàlo v večnosti izgube časa,
za vedno neodkrito zakopano.
So sence vedno stkane iz svetlobe.
Več nočem sonce gledat le iz teme,
ponosno rastem iz tesnobne sobe.
Waw, to pa je nekaj, kar mi je bilo zares dragoceno prebrati! Hvala!
Osebna rast in oprostiti prednikom.
Tako zelo težko.
Ampak dragoceno in nujno.
Odlična!
Ja, v bistvu je to tudi zahvala. Brez teh izzivov, bi ne bila to kar sem.
Hvala Maša
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!