
Oči se mi privajajo temačnosti, s pogledom drsim po podstrešju. Tanek curek sonca se steka skozi režo v strehi, v njem poplesuje tisoče delcev prahu. V kotu, pod tramom, rahel prepih pajku ne dovoli speti mreže.
Stari leseni kovčki, omare, skrinja, kolovrat.
Ob vdiranju v svet svojih prastaršev, občutim nelagodje.
Odprem omaro. Zajame me tih odjek starodavnosti in brezčasnosti. Na policah so šolske čitanke in računice. Prelepa pisava, napisana s tinto, krasi šolske zvezke. Svetlobi nastavljam list, Učno izpričevalo, leto !893.
Z dlanjo pobožam leseno skrinjo in strahoma dvignem pokrov. Zazrta v skrbno zložene lanene rjuhe in majhne srajčke skorajda vidim mlado mater z otrokom na prsih in vaško babico.
Tako zelo bi vas želela spoznati.
ujeto v času
posušeno črnilo
pripoveduje
Tako z neko slovesnostjo mi govori in budi moje spomine na podstrešne skrinje.
Ja, Ronja, kulturna dediščina - more biti kaj lepšega? Slovesno tudi, jaz v vsakem predmetu vidim svojo zgodbo, dotik roke itd. Hvala in lepo se imej, Majda
To pa je zelo lepo Majda, kar solze so mi stopile v oči.
Lepo nedeljo ti želim!
Marija
Marija, hvala ti za čas, ki mi ga namenjaš. Tudi ti si pričaraj lep dan. Majda.
Mirko, sem te vesela, hvala. Čeprav me čaka še dolga pot, da se ti približam . Lepo nedeljo ti želim, Majda.
Tudi mene se je dotaknilo tvoje črnilo, Majda.
Na mojem podstrešju imam tudi jaz "qfer stari, v njem pa spravljenih puno starij stvari."
Lp, Caki
Milena draga, hvala za dotik. A tebi roka drsi po papirju bolj, kot meni. Plodovita poetesa, a se tako reče. Jaz pa kdaj dva dni študiram en stavek. Vem, kaj bi rada povedala, a ne gre. In potem se ustavi. A, ma dokler se imamo radi, tudi ostalo pride na svoje mesto. Vse dobro ti privoščim.
Caki, čuvaj ga, meni je lepo oz izkaz nekega spoštovanja, če eno orodje, ki ga je gospodar uporabjlal, porihtaš, polakiraš in daš nekje na vidno mesto. Tvoja zahvala njemu, da je ti je z delom prihranil, kar si morda podedoval. Hvala, ker me bereš. Lepo bodi, Majda.
Najlepši del otroštva. Hvala za priklic.
Čudovita. V glasbeni skrinjici.
Haibun o nostalgiji, pa vendar tako otipljivo konkreten. Lp L
Lidija, hvala za črtici, vesela! Vse dobro, Majda.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!