
V jati te ne prepoznam,
Ljubezen.
Vsi letimo v isto smer,
da se izognemo ledenemu oblaku
in skušnjavam mavrice.
Preteklost kot krmilo narekuje,
kaj je naša naloga.
Ne zobanje zrnja.
Ne opletanje s krili.
Ne skovikanje s kljuni.
Nove poti se odpirajo
v smeri varnosti, jasnosti, skrbnosti.
Vso pot nabiramo material,
da bomo stkali domove.
Le tam te lahko častim,
Ljubezen.
Tako, da pozabim nase.
Všeč mi je poosebljenost ljubezni in res, ves čas nabiramo materiale, da bi si stkali gnezda ... čestitke,
lp, Ana
Večkrat kot jo preberem, vse bolj mi je všeč!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!