ob grenki kavi za umazano mizo

sedi

dogorel čik med sivimi prsti
prazno zre v zakajeni prostor
mastni lasje ji padajo na rame

zagrenjena, izgubljena, polna srda

sranje

živčno grize noht

kdo sem
kaj za vraga počnem tukaj

to ni življenje, to je ...
od gnusa, od gneva ...
zakaj ...

sama

ne morem več

in potem spomin:
na dolgo obleko
na en večer
na en par oči
edini, ki ga je ljubila lepotica

prvič pusti napitnino in stopi iz beznice
v življenje

Nida Ni