Kdaj bo jutri
danes je zrak gost in težak
podplati drsijo po robovih neznanega
tukaj ni tistega
kar bi si želela
prihodnost se izgublja v megli pričakovanj
ki visijo kot netopirji z miselnega stropa
danes grem korak za korakom
a tla se spodmikajo
in ostajam na mestu začetka
zrak je gost in poln obljub
ki bežijo skozi prste
zgrešijo vsako uho
danes je migetanje
je iskanje poti med sencami
jutri se posmehuje kot otrok
ki v žepih skriva presenečenja
in kot da se danes
ponavlja znova in znova
klasične zadrege in zagate te tarejo,
še vsakega so od pamtiveka
prihodnost se izgublja v megli pričakovanj
ki visijo kot netopirji z miselnega stropa
kot vrla budistka lahko pretentaš ta trik
neutrudnega umskega premetavanja.
zgolj opazuj te misli brez odvečega vpletanja,
in po možnosti zreduciraj želje na eno samo.
a ne razumi me napak, ne budiziram ali hinduiziram te (kako se že to reče
denimo , pokristjanjevanje),
kaj bi imel od tega.
Maša, tako je.
RAjko Jerama, na verstva se ne spoznam. Verjetno pa je kaj skupno tudi vsem. In tudi ateisti gojijo podobna čustva in občutke.
Res je najbolje imeti le eno željo naenkrat, a to je zelo težko.
LP, mcv
Dobro ujeta ujetost ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 21. 11. 2024 ob 19:55
- Prebrano 335 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.32