Tako se jaz počutim v velikih trgovinah.

Uh. Naporen občutek.

Naj hitro mine ☆☆☆

Dobro ubesedeno.

Zalo všeč, zmoti me pa razvrstitev, ker pesem govori že o umiku, nato pa se vrne nazaj v prostor ...

prostor spet širi svoje meje, ko se umikam.

Vse, kar prinesem, je še več praznine,

Milan Ž. - Jošt Š.

Ko vstopim v prostor se ta, čeprav to fizično ni logično, skrči, ker v tem prostoru ni nič na kar bi napolnilo moja pričakovanja. Vsi se zakrknejo in ni nobenega odziva oziroma nihče se mi ne približa. Recimo temu elita ali klub, kjer nisi zaželen.

Ko odidem se prostor vsaj za njih spet navidezno širi, kajti znebili so se vsiljivca, ki ne spada mednje.

 Vse kar prinesem je še več praznine. To je čista matematika, namreč 10 x 0 = 0.

Lep pozdrav.

Jaz ne razumem le vrstnega reda: 

... ko se umikam

nato pa:

Vse, kar prinesem, je še več praznine,

Kako lahko prineseš, če se umikaš? In nato:

in čeprav sem tu

tudi to nakazuje, da si v prostoru in ne to, da se umikaš. Ali pa le meni ni razumljivo, kam se umikaš?

Milan Ž. - Jošt Š.

Očitno sem res nekaj zavozlal. Odvozlati se ne da, bo treba presekati. 

Me je pa vsaj nasmejalo, sedaj ko vidim kakšno mineštro sem skuhal :)

Ja, prav zanimivo, kako se lahko praznina zavozla tudi takrat, ko jo hočemo razkrivati ... :)

Milan Ž. - Jošt Š.