
Ko sprehajam se po mestu,
čisto mali mi možiček
spet pokaže svoj jeziček.
Pogledam res ga z viška!
Nič več ni me presenetil,
jezo v meni je zanetil.
V ustih moj se zdaj pripravlja,
dve besedi da izreče,
a se med zobè zavleče.
Tja se do možica sklonim,
jezik v čevelj mu poležem,
ga z vezalkami zavežem.
zdaj si pa že prava mojstrica v zavajanju
in potem strašno zabavnim preobratom
v izdihljajih pesmi.
lep večer še naprej
Roko hvala, sem vesela, da sem te spravila v smeh.
Lp. Olga
Rajko, no včasih mi pa uspe... hvala za dotik.
Tudi tebi lep večer
Lp. Olga
Odlična! Res je fajn. Skoraj kot uganka.
Možičkov jezik je nasmejal tudi mene.
Maša, všeč so mi taki obrati, ko se ti na koncu postveti ...
Lep dan ti želim
Olga
Res lepa osvežitev ... morda bi razmislila le o tem verzu, ki se ritmično ne ujema z ostalimi:
mu jezik med lica poležem,
Lp, Ana
Luštna pesem, všeč so mi take, malce šegave (*_*)
Čestitke Olga!
Lp, Marija
Hvala Marija.
Tvojo pohvalo še posebej cenim.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!