Čarovnic pet,

kje pa – deset,

v temno Noč zavitih,

z Opojem čarovnim prelitih.

Pisana kič igrarija,

Klana našega Magija.

Željo srčno glasno izrečeš,

a pazljivo, da jezika ne opečeš.

Modro črko v Usodo pišem,

Belo Kreacijo v Realnost vrišem.

V času Rdečega Slapovja

zaslužen je Počitek,

v Črni Noči pa spričo Lune,

nadvladuje nas Užitek.

V čarobno Kroglo zreš globoko,

Tarot karto povlečeš visoko,

Simbole čitaš, ugibaš Znake,

Znanja si v Um smelo vlivaš,

še Slavnostno Gobo prežvečiš,

prav nič več ne leporečiš,

saj Lek Resnico ti razkrije,

te v Solzah nežnih milo umije,

da objameš prav tesno,

svojo Drago Sestrico.

Še Pramamo si spoznala,

pripravljena se v Svet podala.

Modrosti Starešin prejete,

v Dobro vseh nas prav zaklete,

odklenjen je Skrivnosti Ključ,

v Srcu ugledam zdaj Magije Luč.

Devina