Čeprav je veter pometal vso noč

je bila svetloba v dolini še vedno siva. 

Oblaki so se kipeče nalivali preko roba,

potem pa vedno znova gnetli še višje. 

Danes bo vzela prost dan.

Dva tedna je stala pred velikimi platni

 in kot blazna slikala obrise napol golih ženskih teles.

Izgubljale so se v prostranih gozdovih, 

globoko v džungli 

pa med labirinti rožnatih češenj. 

Imele so dolge vratove,

krivo popačene črte so sporočale-

ne bomo se uklonile. 

Divje šamanke.

Želela je povedati zgodbo

o njihovi Heraklejevi moči, 

vznemerljivi lepoti,

ranah, ki so jih zadala ponižanja,

o hrepenenjih, neizrekljivih ljubeznih, 

vzporednih svetovih,

o njihovi resnici, vidni le izven matrice. 

Tako močno na glas  je želela povedati,

da je vmes pozabila nase.

Povsem se je izčrpala

in danes

razen tega zapisa nima za povedati ničesar.

Ajdovakasa