Šepetanje
na ostrem pragu misli
kjer zvok hlapi v nežno šepetanje
se minute prelivajo kot modrina nad mestom
v nekem vogalu dneva
vedno nekje globoko
si nezavedno dovolim
sprejemanje samosti
morda sem le fraza
bežanje pred seboj
z močjo širjenja v praznino
pretakanje ki je večini nezaznavno
moj svet v besedah
s časovnim zamikom
zažgan v nemo povabilo:
razširi se
bodi tu
Hvala za ta šepetanje, draga Alenka.
Lepo mi je brati tvojo pronicljivo poezijo.
Lp, Marija
se pridružujem zgornjim mnenjem in glede na naslednje
z močjo širjenja v praznino
pretakanje ki je večini nezaznavno
Marija, hvala za podporo in spodbudo!
Olga, hvala ti!
Maša, me veseli, hvala za tvoj pogled / razumevanje!
Tuskulum, hvala!
Rajko, upala sem, da lahko vsak bralec v sebi izpostavi kakšen verz in me veseli, da mi je uspelo.
LP, mcv
Pesem, iz katere (kljub samoti) veje pogum, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 13. 11. 2024 ob 21:58
- Prebrano 402 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135.16