Volk

Volk, siv in lep – tako repljat;
tako lepo košat
in v kletki miren kakor pes,
ki zate je, od nog do glave ves,
pes ukročen;
pes nebogljen.

In gledaš psa –
in vidiš ga.

Si roka mehko poželi
dotika božajočega;
kar zarenči,
naježi se –
razščeperi.

Zobje svetlè
ti strah v oči.

Začudiš se
– močno –
žalobnim tem
in zoženim očem;
ko volk lahno
obrne se

– ko grem.


Zeleni volk
prerašča molk
in kletko ti,
ki jo gradiš,
v kateri si –

v kateri spiš …!

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 12. 10. 2009 ob 17:43
  • Prebrano 753 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 190
  • Število ocen: 6

Zastavica