Volk
Volk, siv in lep – tako repljat;
tako lepo košat
in v kletki miren kakor pes,
ki zate je, od nog do glave ves,
pes ukročen;
pes nebogljen.
In gledaš psa –
in vidiš ga.
Si roka mehko poželi
dotika božajočega;
kar zarenči,
naježi se –
razščeperi.
Zobje svetlè
ti strah v oči.
Začudiš se
– močno –
žalobnim tem
in zoženim očem;
ko volk lahno
obrne se
– ko grem.
Zeleni volk
prerašča molk
in kletko ti,
ki jo gradiš,
v kateri si –
v kateri spiš …!
Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Pesmi
- 12. 10. 2009 ob 17:43
- Prebrano 753 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 190
- Število ocen: 6