
gleda me
moj nasmeh je poln
redno puljenih zob
vem
privlačijo jo
te skrbno zaraščene
in zašite ranice
iz oči mi še vedno bere
da je vse za naju
za ta trenutek
da ničesar ni bilo
in nikdar ne bo
ko me vpraša
kaj pa ona
ji rečem
da ne morem govoriti
ker je moj jezik poln oblog
nekaj ostaja za vedno, ne glede kako in kdaj, glavno, da včasih vsaj ...
Lp, caki
Kaj pa ona? Ona za vedno.
On pa iz spoštovanja ne govori s polnimi usti.
Romantika v brezbesedju. Pogled je dovolj.
Na kratko povedano vse - o ljubezni in nostalgiji.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!