
bila je otroška molitev
razprla je srce
prosila to on ono
kot sin očeta
kot so učili
rasla je
postajala skromna
prosila vedno tiše
dokler ni nekega dne utihnila
razprodala je svoj ponos
potrošila srce
in so bila vprašanja
če sploh še diha
ji srce še bije
jè še
tudi teh ni več
je kar je
tišina
vrata so odprta
morda se nekega dne znova zasliši
Čestitke k poosebljeni molitvi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: botermesec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!