Staram se, stari postajajo v meni organi, 

težko sledijo daljšanju let. 

Nič več ne delajo kot v mladosti ubrani, 

borijo se s strupi vsak dan preživet. 

Zapuščajo me še zadnji lasje, 

za sto let narejen, ni ta material. 

Jem samo redko, juhico še,

zato po črevesju je velik kraval. 

V ambulanti so vsi na smrt bolani, 

rešilca ne dobiš niti po vezah. 

Jetra, ledvice šla so predlani, 

povpraševanje vse večje, po zobnih protezah. 

Pljuča so črna od cigaret, dihanje je zelo oteženo.

Kupujem jih drage že skoraj sto let, 

penzijo pa imam omejeno. 

V križu me štiha dvakrat na leto,

še čevljev si ne morem zavezat.

Tablete jem redno in precej zavzeto, 

na Triglav nikoli več šel ne bom plezat... 

Z mojo najdražjo spiva bolj malo, 

kdaj zadnjič sva tisto, sva že pozabila. 

Najboljše da oba bi naenkrat pobralo, 

za luknjo še centa ne bi porabila.... 

Dragon