Želiš, da grem globlje.

Tokrat vase.

Rada bi, da pokukam v otroško sobo, kjer so me objemale le stene.

In slišala o mojem prvem obisku pri psihologu, ker sem vedno lagal.

Kako sem se zaljubil v žogo in o trenutku, ko sem jo zamenjal za uporništvo.

O dnevu, ko so se sanje ujele v past boemstva.

Globlje, zahtevaš, dlje kot so šla bratova rezila v moje noge.

Radovedna si, če si podobna dekletu, ki mi je prva zlomila srce in tistim, ki sem jim ga jaz.

Ne skrbi, nisi.

Še.

Zanima te zakaj se vrtim okoli žalosti, kot polirni stroj, s katerim sem kot snažilka drgnil zdravniške sobe, ko sem pustil šolo.

In o čem je govorila moja prva pesem.

Kakšno bolečino sem zaupal prijateljem, 

ko smo nazadnje skupaj jokali zadeti od norih gobic.

Kako to, da se ne smejimo več skupaj?

Pa o zavedanju, da mi je svet treznemu dolgočasen.

Zakaj bežim od sreče, ter delam samomor na dolgi rok.

Ne, ne pripeljem te do konca.

Zato, da bi si me želela še bolj.

Črni Kos