Tko je ... dohtar ne pride do poklica, če se ne bi nadudlal simptomov tisoč bolezni.

Res je, ampak on se jih ni napiflal in drugi dan takoj pozabil... Pač pa se jih je zares poglobljeno naučil. (Sicer je tudi nekoliko možganskega "pregrevanja" med učenjem, ampak ne prav pretirano, kot pri piflariji.)

  Če misliš, da se dohtar ne pifla znova in znova in znova in znova ... ne vem kako si predstavljaš da se nauči. Isto je s pravniki.

Učenje (ali pomnenje) pomeni, da se nekaj naučiš in to veš dlje časa, znanje gre v dolgoročni spomin. Ko se nekaj naučiš to veš več let ali celo življenje...

Piflanje pa pomeni, da se nekaj na hitro zapomneš za dan, dva (toliko, da odpišeš test, izpit...) in nato pozabiš. Je šlo samo v kratkoročni spomin.

Govora je o te vrste nepotrebnem pregrevanju. Dočim je učenje seveda koristno.