
Rima včasih sama pride,
včasih pa kleca pero.
Misli na papir bi zlila
in občutke prav tako.
Komú namenjena ta pesem,
še sama zdaj ne vem,
mnogo lic se v očesu zriše,
a koga iščem -
mar kdaj izvem?
Prav on morda ta Nežna Duša,
ki mi za hip stopila bliže.
V sebi nosi drage kamne,
skoraj vroče ledenike,
v rokah pa mrzle rože
in na glavi bodike.
Pušeljc potegne ‘z rokava,
s sramom pogleda
globoko v oči,
prav tja -
kjer iskrica Sreče se zbudi.
Globina srebrnih oči
in daljina modrega pogleda.
Skrivnosti najti je za polkni,
polkni njegovega Srca.
Rima sama po sebi ni neka vrednota, če ne gre za pesem v formi, ki ima tudi enakomeren ritem, rime pa povsod, ne samo tu in tam.
LP, mcv
Vsaka pesem najde svojo ramo.
Vsaka rima smatra se za damo.
Pesnik pesem spesni za njo sámo.
Vsaka je za branje, ne za v jamo.
Tale pa je točno Zanj. ☆☆
Mislim, da si dobro namerila / namenila.
Hvala Maša! Cenim podporo.
Modri Cvet, pesem je nastala skanalizirano, v šusu. Bilo je le nekaj naknadnih popravkov, ravno s stališča bolj harmoničnega ritma in bolj dosledne rime.
Meni osebno je všeč, da se rima ponekod lomi oz. izgublja. Da ni čisto klasična oblika, pa tudi ne čisto moderna. Pozdrav!
Ne sekiri se glede metrike in pravil; poanta poezije je da je to sebična forma, kjer si lahk pustiš mal kričat --- in tle pravila otpadejo.
Hvala Hors, všeč mi je tvoja misel.
Da lahko malo kričim. :) Hehe.
Saj si kar dajem duška... Trenutno so sicer šele teme žalovanja, sedaj se počasi premikam na hrepenenje in ljubezen... Pride pa tudi še jeza in erotika. :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Devina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!