Ravno sem sral in bral nek čalnek o pingvinh,

pri katerem me je zmotilo njeno sporočilo, čeprav se nisva videla dve leti.

Glasi se, da se morava nekaj nujno pogovoriti.

Sovražim takšna sporočila.

Povzorčijo mi paranojo in nelagodje v želdocu.

Še dobro, da že sedim na školjki.

Spomne se mojega največjega strahu in razloga za smrt najine sladke kratke romance, 

ko prejšnemu doda še sporočilo, 

da naj me ne bo strah in da nimava otroka.

Čutim še večje olajšanje kot pred nekaj minutami.

Takoj jo pokličem in po kratkem kako si, kje si in tako naprej, preideva na dejstvo.

Pove mi, da ima klamidijo in naj se grem pregledat.

Pozabil sem že, kako lep glas ima.

Črni Kos