Kliše
Vse, kar napišem, je kliše –
sonce zahaja, ljubezen boli,
ceste vedno vodijo nekam drugam,
vse že zapisano, vse že rečeno.
Besede kot prazne školjke,
sledi tujih, pozabljenih sanj,
občutki, ki jih vrtim po papirju,
kot bi bili moji, a niso zares.
A vseeno pišem,
ker med starimi vrsticami
včasih zasveti nekaj novega,
in kliše naenkrat postane – jaz.
Timy, zelo mi je všeč! Vidiš, pa le ni že vse napisano. Bravo. Lepo bodi, Majda.
Brez stila in brez idej
se poslavlja še en dan.
Klišejsko in brez besed.
308. nadaljevanje brezupa.
Le kje so danes otroci cvetja
in rock n roll generacija?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 05. 11. 2024 ob 19:39
- Prebrano 159 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 49.87