
bila je gologlava ...
a na njoj praznine, prozirne
ljuske ljudskosti
a ni lava ni lavina
ni mirisno čedna naiva
već, naivni gladni kosturi
hladnoća laskavosti
(mokri talasi kompulsivnih)
misli, patetika roždestva
kako je ovo prva
i možda poslednja
noć bez pijanstva
smeli jahači pored tebe
smeli jahači,
nikada ja ne
ne spavam ja nikada
i nikada te ne želim
pored sebe ne želim
crna udovice – uhodice
želim ti sunce
neuništive lepote
koja se preliva na vrhuncu
u neizrecivu
neiskazanu tugu ... ili dobrotu
Zanimiva pesem o pojavnosti in odzivanju prek ekrana, o miselni konstrukciji komunikacije ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dejanivanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!