
Tivolska megla.
Trop košarkašev brez glav
teče po parku.
Nekoč sva se s prijateljem, ljubljančanom, ponoči vračala iz Bleda,
v prestolnici je bila megla tako gosta, da je bil meščan
povsem dezorientiran kje da sva, doma je bil na Viču,
šele ko sva se znašla na rudniku kjer se je megla
nekoliko razkadila sva vedela kje sva...
Ta smešna štorija je res pravi odraz ljubljanske megle, ki pa dandanes nekako ni več tako gosta, čeprav se mi zdi, da se je v zadnjem času spet začela spogledovati s tisto, ki sta jo z ljubljanskim prijateljem doživela in verjetno tudi malce okusila. Včasih je bilo treba v tisti gosti čobodri pred semaforjem (katerega barvo si v zadnjem hipu zapazil), stopiti iz avta, da si se nekako orientiral kam moraš zaviti; pa še takrat si na skušnjo postavil svoje poznavanje Ljubljane. Hvala ti za fajn komentar, Svit!
Lepo pozdravljen,
Sašo
Sašo, seveda kakšno njihovo tekmo lahko opišeš kot
Tivolska megla.
Trop košarkašev teče
brez glav po parketu.
lep pozdrav RA
Tudi tako, saj je itak meglena igra ...
Lep pozdrav,
Sašo
Hvala ti, urednica Ana, me veseli.
Z lepim pozdravom,
Sašo
Lepa ti hvala, Evelina! :-)
S pozdravom,
Sašo
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!