Romeo in Julija
ostajata samo še
velik spomin.

Zbujamo se v sedanjost,
tu se končajo sanje,

hrepenenja
se izbrišejo
samodejno,

samo še v trenutkih,
ki so daljši
od potrebnega časa,

ko misli iz podzavesti
pridrvijo v nerve,

takrat se obuja spomin
na čas ljubezni,

ko misli sebe
opojno uspavajo,

glej,
še si živ.

Še imaš upanje.

IŽ-lev