
Vse to sem, v ognju
Ob svilenem mraku
odloži svoje občutke.
Vsak gib ti vodijo večerne vile,
tu ne pustiš več nikomur,
da ti polaga kamne iz deroče reke
na žerjavico srčka.
In zdaj ne pustiš nikomur niti,
da ti ropota po duši.
Šele zdaj se zliva vse
okoli tebe, tudi sence, somrak samih
bogov in gluho šumenje
v borovem gaju.
Med tolmuni si dobila podobo
iz iskric, strašna in lepa obenem.
Pavle Kocbek
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: arno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!