Ko na strehe lega mrak
in se umiri korak,
s pravljico za lahko noč
mali se zbudi junak.

Iznad listov zašumi,
nad otroki šelesti,
trudne očke jim zapre,
vanje tisoč sanj natre.

Luno prosi, naj bedi
nad obrazki spečimi,
sam pa vrelce domišljije
v miren spanec jim nalije.

Strahce vse takoj prežene,
zanj ovire ni nobene,
je rešitev koj pri roki -
Oki Doki zna z otroki.

Ida Semenič- adisa