Studeni
S prstom izriše
ruj,
javor,
travne bilke
in vinograd.
Hodi
mimo prhlih brestov.
V poraslih slutnjah
naguba ustnice
v poljub.
Čez dan
skozi mesto zvedavo zdrsnejo njegovi prepojeni koraki,
oprtani s spomini,
podobami in sramežljivimi občutji.
Tiho,
tiho
šušti,
ko se moja svetla duša skloni
k rajnim
brez sledi.
Na večer
se zlekne
v naročje usode.
Mehkobi pripre vrata,
da slednja zaide v ostrino vsakdanjika,
a lastnega besedišča
nikoli ne pregnete
v tŕpkost.
Maša ...
November kot ga že dolgo ni bilo; barvit, žlahten, tako enostavno bogat in preprost. Ustvarjen brez naše pomoči, saj se ga ne da podkupiti. Prikaže se nam, ko je pripravljen. Kadarkoli že to je, je nedvomno točno ob pravem času. Očem (največkrat) skrita lepota, ki nam jo dovoli narava včasih odstreti. In ko oko od blišča ne vzdrži, ko solza ga tišči, takrat odpre se duša, ki stopi srce. In telo preplavi melodija, ki jo še vedno znam zapet. Je to tista prava energija.
.jpg "Nada")
Od kod črpate tako veliko mero nežnega občutenja za svet okoli sebe - še posebej za naravo? Seveda! To je prava pesniška duša!
Čudovito, lepo. Le še popravek, ker se je prikradel tiskarski škrat. Skozi mesto zvedavo zdsnejo (manjka črka r)
Nada! Hvaležen za ta dar! Hvala za objem!
Bojan!
Hvala za opaženo! Bom popravil. Lep večer vsem skupaj! Naj ne bo noč prehladna :) J
Tudi mene se je pesem dotaknila, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 02. 11. 2024 ob 17:30
- Prebrano 349 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 67.65