
ko bom star
še bolj siv kot zdaj
in še bolj neumen kot zdaj
se ne bom soočil
z umrljivostjo
ampak seznanil z nesmrtnostjo
saj
kosti
ki bodo pokale pod težo
mojih misli
bodo kot vanilijev puding
sladke
neučakane
pripravljene na užitek
tiste zadnje
nore vožnje
ki jo doživiš samo enkrat in nikoli več
ne vem
zakaj bi se bal smrti
to je finalna
dokončna izkušnja
bivanja
kakor droga
se je bom lotil
in
zaspal z nasmehom
No, no, no. Rečeno je, da se ob času smrti v telesu sprosti neznosna količina DMTja (ki je v uporabi sicer tudi kot halucigena droga); --- kar pomeni da je smrt en velik trip ... in se ni česar bati.
40 let sem delala z bolnimi ljudmi in ne boš verjel, nihče od njih želel umreti.
Ravno nasprotno, vsakega jutra so se zelo razveselili. Ko smo mladi in zdravi vidimo eno sliko, ko zbolimo pa čisto neko drugo.
Pa ne hiti, življenje je kljub vsemu lepo.
P.s. naslov je ogaben.
Pa lp.
iskrenost je robata, ostra in kosmata :)
Sama Horsa berem iz njegove perspektive, ne iz svoje.
Mislim, da mladenič obvlada estetiko "grdega", ki jo poznajo vsi umetniški slogi, stili, žanri. V njegovih pesmih najdem bodice, vulgarnost, tista rezila, ki naježijo kožo in izzovejo dvig obrvi. Poba zna pritegniti pozornost, prav zares.
Njegova nadarjenost pa je več kot očitna, tudi če je sam malce zasukan. S tem ni nič narobe.
Nikdar ne jemljem tuje umetnosti osebno. Opazujem jo. Tudi Horsovo umetnost opazujem. Njegova rabi podnapise, nekaj ozadja in sivo-črtasta očala, da se jo razume. Če sploh. Lahko pa se jo samo opazuje, saj ne potrebuje interpretacije.
Če smem, bi pozvala k distanciranju od tega, da bi tujo poezijo jemali kot žalitev sebe. Tudi če nas pusti ogorčene, ni namenjena nam osebno, pač pa je izkaz človekovega notranjega sveta, ki sili ven skozi besede poeta.
Upam si trditi, da Hors ni hotel nikogar žaliti ali mu kaj hudega prizadejati...
Branka; --- hvala. Cenim da nekdo tako odločno in odlično zgreši poanto :).
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!