FataMorgana

Danes se mi je podiral svet.

Ko da ga je obiskala horda tsunamijev.


Vse v nebo kipeče pomembnosti
so se rušile pod pljuskajočimi udarci resnice.

In takrat sem te spet srečal.

Sredi vseh teh ruševin si stala kot FataMorgana.

In jaz sem stal.
Kot Feniks posut s pepelom.

Dotaknila si se me
s slinastim jezikom,

me požrla,
prežvečila
in izpljunila nazaj

v njeno prisotnost,

ki se je hipoma zazdela
kot oaza sredi peščene prostranosti,

kjer ni bojazni,
da bi se še lahko

karkoli porušilo.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 09. 10. 2009 ob 16:26
  • Prebrano 756 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 285

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!