FataMorgana
Danes se mi je podiral svet.
Ko da ga je obiskala horda tsunamijev.
Vse v nebo kipeče pomembnosti
so se rušile pod pljuskajočimi udarci resnice.
In takrat sem te spet srečal.
Sredi vseh teh ruševin si stala kot FataMorgana.
In jaz sem stal.
Kot Feniks posut s pepelom.
Dotaknila si se me
s slinastim jezikom,
me požrla,
prežvečila
in izpljunila nazaj
v njeno prisotnost,
ki se je hipoma zazdela
kot oaza sredi peščene prostranosti,
kjer ni bojazni,
da bi se še lahko
karkoli porušilo. Tomaž Mahkovic

Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Pesmi
- 09. 10. 2009 ob 16:26
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 285
